Spet je novoletni čas. Sveti Miklavž je v Sloveniji že hodil okoli, Božiček in dedek Mraz pa še bereta pisma otrok in pripravljata darila.
Pridni palčki jima pomagajo in prav palčki so jima povedali, da ju otroci v Banjaluki že čakajo. Pohiteli so in pripeljali veliko daril, v vsakem paketu pa je bila tudi lepa slovenska slikanica, saj palčki vedo, da so v Banjaluki in Slatini učenci, ki se učijo slovenščino in veliko berejo. Božiček in dedek Mraz prideta vedno skupaj, tako pokažeta vsem, kako lepo je, če smo prijatelji in si pomagamo. Tudi otroci, ki se učijo slovenščino, so pravi prijatelji. Radi se igrajo in si pomagajo pri učenju.
V soboto, 14. decembra, so dopoldan izdelovali voščilnice in vadili za nastop. Risbe za kamišibaj so pripravili že na delavnici pred tremi tedni. Popoldan smo se vsi zbrali v Židovskem kulturnem centru, dvorana je bila kar premajhna za vse, ki so prišli čakat dedka Mraza. Program so vodile tri žabe – učenci iz Slatine. Šolarji so se predstavili s pravljicami Rokavička, O šivilji in škarjicah, Peter Klepec, Zlatorog in Dedek Mraz v dimniku. Slišali smo tudi veliko pesmi, vse so spremljale ilustracije.
Kamišibaj je umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah v malem lesenem odru. Ta umetniška oblika, ki povezuje besedno in likovno umetnost, je v Banjaluki manj znana, a je za učence dopolnilnega pouka slovenščine zelo primerna, saj vsi radi rišejo. Nastopajoči so združili sliko in besedo in tako pritegnili pozornost poslušalcev. Ob koncu programa so vsi skupaj zapeli pesem Siva kučma, bela brada in poklicali dedka Mraza.
Dedek Mraz je prišel skupaj z Božičkom. Otroke sta vprašala, če so bili pridni. Seveda, otroci v Banjaluki in Slatini so zelo pridni. Domov so odhajali z bogatimi darili in lepimi spomini na srečanje z dedkom Mrazom in Božičkom. Novoletni čas je tudi čas za druženje, zato je Društvo Slovencev Triglav pripravilo zakusko in po prireditvi je bil čas za klepet o vsem, kar smo to leto doživeli, in o tem, kar nas čaka. Pomislili smo na besede slovenske pesnice Anje Štefan: »Naj sreča, ki pravkar je sedla med nas, raztegne se daleč čez praznični čas.«
Barbara Hanuš
