22. junija je v Banjaluki potekala okrogla miza z naslovom »Društva izseljencev kot neizkoriščen potencial Slovenije v Bosni in Hercegovini«, ki so jo soorganizirali Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Društvo Slovencev Triglav Banja Luka.
Na njej so sodelovali predstavniki devetih slovenskih društev iz Bosne in Hercegovine, tj. iz Tuzle, Kaknja, Breze, Zenice, Viteza, Sarajeva (»Cankar«), Prijedora, Doboja in Banjaluke, vodila pa jo je dr. Janja Žitnik Serafin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije.
Osrednja tema pogovora so bili izzivi prihodnosti, kot jih vidijo posamezna društva v medsebojnem sodelovanju in povezovanju, v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter obema državama, Bosno in Hercegovino in Slovenijo. Dobršen del pozornosti na okrogli mizi je bil namenjen delovanju društev, ki, splošno gledano, združuje celo vrsto različnih interesov in aktivnosti, od kulturnih in izobraževalnih do športnih in drugih. V zvezi s tem so sodelujoči spregovorili o sodelovanju posameznih društev s sorodnimi interesnimi skupinami v Bosni in Hercegovini in Sloveniji pa tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije, o odnosih s slovenskimi diplomatskimi predstavništvi, z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter z gospodarstvom v njihovem ožjem in širšem okolju. Kot pomembnejše se je ob tem izpostavilo vprašanje o načinih ohranjanja identitete ter o spremembah in dopolnitvah dejavnosti, ki bi sedanje in bodoče člane spodbudila k aktivnejšemu udejstvovanju v društvih; predvsem so se prisotni strinjali, da postaja vse bolj nujno razmišljati o tem, kako v društva pritegniti mlade.
Okrogla miza je bila organizirana v okviru projekta Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU »Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: od naseljencev do transmigrantov«, zamišljena pa kot nadgradnja anketnega vprašalnika, ki je bil razposlan vsem slovenskim društvom, delujočim na področju, zajetem v raziskavo. Vprašalnik je zbral osnovne podatke o njihovem delovanju, še posebej dober in hiter pa je bil odziv nanj prav iz slovenskih društev v Bosni in Hercegovini. Srečanje v Banjaluki je bilo prvo od treh načrtovanih na isto temo; v kratkem mu bosta sledili še dve, in sicer v Srbiji in na Hrvaškem, kjer deluje preostala večina slovenskih društev na področju nekdanje skupne države. V načrtovane razprave bodo poleg omenjenih vključena tudi društva iz Makedonije in Črne gore, katerih predstavniki so se že udeležili tudi skupnega uvodnega posveta, ki je pod naslovom »Multi-kulti: izkušnje sedanjosti – izzivi prihodnosti« potekal 16. maja v Novem mestu.
mag. Metka Lokar
