Od 23. do 26. maja smo si srednješolci in člani Društva Slovencev Triglav iz Banjaluke ogledali Šentrupert, Kranj, Vrbo, Radovljico, Dovje, Planico, Vrsno pri Kobaridu, Most na Soči, Novo Gorico, Postojno in Predjamski grad. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu smo v štirih dneh na poti Po poteh prednikov doživeli veliko lepega.


Pot nas je v četrtek, 23. maja, vodila do Novega mesta, tam nas je sprejela Branka Bukovec z Društva za razvijanje prostovoljnega dela, ki nam vedno pripravi zanimiv program. Odpeljali smo se v Šentrupert, kjer smo si ogledali deželo kozolcev in gotsko cerkev, v Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka pa razstavi Slovenske slikanice za otroke sveta (obsega 442 slikanic v 26 različnih jezikih) in Izvirne ilustracije mladinskih del (obsega 430 izvirnikov). Zgodovino kraja in cerkve nam je predstavil Jože Zupan, nekdanji ravnatelj šole in pobudnik zbiranja ilustracij in slikanic. Večer smo preživeli v Novem mestu, odrasli smo spali v dijaškem domu, ki je izjemno lepo urejen, srednješolci pa so prespali pri novomeških gimnazijcih, ki so nas v tem šolskem letu že obiskali v Banjaluki.

Zjutraj smo se odpeljali v Kranj, tam nas je počakal gospod Lado Kraljič. Razkazal nam je mesto: Prešernov gaj, kjer je pokopan dr. France Prešeren, Prešernovo ulico, Prešernovo gledališče s kipom Franceta Prešerna, Glavni trg z vodnjakom, Layerjevo hišo … S slikovito razlago nam je približal nekdanje in tudi sedanje življenje v mestu. Ogledali smo si veliko knjižnico, eno najmodernejših v Evropi, ki je postala prava dnevna soba mesta. Popoldan smo se odpeljali do Vrbe. Vsi poznamo verze Franceta Prešerna O, Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, zdaj pa smo si to hišo lahko ogledali. V petek popoldne smo se spomnili še enega slovenskega umetnika: Antona Tomaža Linharta. Obiskali smo Linhartovo mesto – Radovljico. V baročni graščini v starem delu Radovljice, kjer je predstavljeno življenje in delo prvega slovenskega dramatika, je tudi Čebelarski muzej. Ob ogledu obeh razstav smo izvedeli veliko novega. V Radovljici smo bili gostje Božene Kolman Finžgar, direktorice Knjižnice Antona Tomaža Linharta. V knjižnici so nam pripravili prigrizek in predstavitev programov, ki jih izvajajo, da bi mlade navdušili za branje. Čakalo nas je tudi presenečenje: za naše Društvo so zbrali veliko knjig, odpeljali smo jih v Banjaluko in jeseni bomo tudi mi sodelovali v programih Knjižnica – vesolje zakladov, Noč z Andersenom in Ta veseli knjižni svet.

V soboto, 25. maja, smo se najprej ustavili na Dovjem pri spomeniku Jakobu Aljažu. Vreme nam žal ni bilo naklonjeno in Triglava nismo videli. Tudi čez Vršič nismo mogli, saj je bil prelaz zaradi snega zaprt. Zato smo morali za pot v dolino Soče izbrati cesto čez prelaz Predel. Še prej smo naredili postanek v Planici, kjer smo si ogledali skakalnice. Čez Predel smo prišli do Bovca in Kobarida, tam pa smo zavili v vasico Vrsno, kjer stoji rojstna hiša Simona Gregorčiča. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so spregovorili o njegovem življenju in delu, slišali smo nekaj njegovih najbolj znanih pesmi: Ti meni svetlo sonce, Nazaj v planinski raj in Soči. Vsi skupaj smo zapeli pesem Veseli pastir. Sočo, ki je navdihovala pesnika Gregorčiča, smo občudovali tudi mi. V Mostu na Soči smo se ustavili in se po reki popeljali z ladjico. V Solkanu smo si ogledali Solkanski most, ki je največji med kamnitimi mostovi na svetu. 

Prespali smo v Novi Gorici in se v nedeljo odpeljali še do Postojne. Nismo odšli v znamenito Postojnsko jamo, ampak smo se odločili za ogled Predjamskega gradu. Ker leži visoko v skali, je neosvojljiv in skrivnosten. Slišali smo legendo o vitezu Erazmu Predjamskem in se sprehodili po grajskih sobanah. Grad je bil prvič omenjen že leta 1202 in še danes je privlačna turistična točka. V Postojni sta bila z nami  Franko Pleško in Stojan Kuret.
Ker so nas v vsakem kraju sprejeli ljudje, ki tam živijo in o kraju veliko vedo, je bila ekskurzija še toliko bolj zanimiva. Izvedeli smo marsikaj, česar v turističnih vodičih ne bi mogli prebrati.

Z obiskom Predjamskega gradu se je štiridnevno potovanje po Sloveniji končalo. Program ekskurzije je bil pester, ogledali smo si veliko  znamenitih hiš, ki skrivajo v sebi zgodbe o davnih časih, poleg zgodovinskih znamenitosti pa smo spoznali še sodoben utrip mest in knjižnice, v katerih se vedno kaj dogaja. Čar ekskurzije pa je bil tudi v tem, da smo se družili in občudovali naravne lepote Slovenije.