Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Izhaja iz Japonske. Kami pomeni japonsko papir, šibaj pa gledališče oziroma dramo. Slike so vložene v majhen oder – butaj.
Pripovedovalec ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi ali pesmi. Kamišibaj združuje besedno in likovno umetnost, gledališče, strip in film, zato je primeren tudi za uporabo v šolah in vrtcih. Pomembna je skladnost slike, besedila in govornega nastopa.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Delavnica kamišibaja je bila del projekta Knjižnica – vesolje zakladov. Uvodoma nam je Katja Bevk predstavila to obliko pripovedovanja, povedala nam je nemško ljudsko pravljico Mamka Bršljanka. Knjižničarke knjižnice Antona Tomaža Linharta iz Radovljice že šest let prihajajo v Banjaluko in vedno pripravijo kaj zanimivega. Uvodno jesensko srečanje je vsako leto namenjeno ustvarjalnim delavnicam in spodbudam, da bi naši učenci kar največ brali. Na zaključku šolskega leta najboljšim bralcem podelijo nagrade, za vse pripeljejo knjige za poletno branje. Stik s pisano besedo je za tiste, ki ne živijo v okolju, kjer bi slovenščino vsak dan govorili, zelo pomemben, zato smo veseli sodelovanja s knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica. Z delavnico kamišibija smo učence spodbudili k pripovedovanju, ob risanju so lahko izrazili svojo ustvarjalnost. Izvirni izdelki potrjujejo, da so učenci iz Banjaluke, Slatine in Teslića uživali ob delu. Zdaj se že veselijo, da bodo svoje izdelke pokazali na novoletni prireditvi.
Barbara Hanuš
