Statistika zadnjih 150ih let pravi, da je imel Slovenec navadno manj kot 1% možnosti, da bo umrl kot državljan države, v kateri se je rodil.
Slovenski jezik je eden najbolj arhaičnih jezikov v Evropi in tudi nasploh. Je edini med uradnimi jeziki EU, ki pozna dvojino. Poleg tega pa ima največ narečnih skupin in narečij, glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo, kot svoj materin jezik.
Več kot 56% površine Slovenije pokriva gozd, kar jo uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi! Slovenija je izjemna tudi po tem, da za razliko od večine ostalih držav, v njej delež gozda v zadnjih desetletjih narašča.
V Postonjski jami prebiva močeril, bolj znan kot človeška ribica proteus anguinus, ki so ga tako poimenovali zaradi blede na človeško spominjajoče se barve kože in velikih slepih oči. Kar je posledica prilagoditve na večno temo in življenje v jamah. Je edini jamski vretenčar v Evropi. V Sloveniji je zavarovan od leta 1922. Od 1982 leta pa je tudi uvrščen na seznam redkih in ogroženih živalskih vrst, s katerimi je prepovedano trgovati.
V Sloveniji stoji največja skakalnica na svetu–Planica, katere obiskovalci so do sedaj lahko bili priča več kot šestdesetim svetovnim rekordom v smučarskih skokih in poletih.
Na slovenskih tleh, v Vipavski dolini, je potekala bitka, ki je bila neposreden povod za razpad Rimskega cesarstva na vzhodni in zahodni del leta 394.
Najstarejši slovenski grb Črni panter je, kot simbol Karantanije, obstajal že pred pojavom grboslovja in se uvršča med najstarejše evropske grbe. Črni panter je izpričan na pečatu, odtisnjen na ščitu (1160) in upodobljen na bojnem praporu imenovanem tudi gonfalon ali bandera.
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal protestantski duhovnik Primož Trubar, ki se šteje za začetnika slovenskega knjižnega jezika. Za slovenski knjižni jezik je izbral takratni ljubljanski mestni govor s primesmi dolenjskega in gorenjskega narečja.
Slovenec Jurij Dalmatin je kot 12 na svetu prevedel Sveto pismo (Biblijo), leta 1584.
V Sloveniji raste najstarejša vinska trta na svetu. V Mariboru raste Žametna črnina (Modra kavčina), katere starost ocenjujejo preko 400 let! Kljub častitljivi starosti pa vsako leto iz njene bere še vedno pridelajo več kot 25 litrov vina!
Slovenci smo eden izmed redkih narodov, ki smo slavili prihod in okupacijo Napoleona. V Ljubljani, na trgu Francoske revolucije, danes v čast Napoleonu stoji spominski steber Napoleonovi Iliriji, ki ga je izdelal največji slovenski arhitekt Jože Plečnik.
Leta 1821 so se v Ljubljani, na kongresu Svete alianse, zbrali najvidnejši politiki in vladarji Evrope: knez Metternich, avstrijski cesarski par, ruski cesar, neapeljski kralj in drugi. Zmagovalci vojne proti Napoleonu so se na kongresu zbrali z nalogo obnoviti v Evropi ravnotežje sil, ki so ga porušila Napoleonova osvajanja. Ljubljana se je s tem zapisala v anale evropske diplomatske zgodovine.
Slovenci imamo Nobelovega nagrajenca. Friderik Pregl je leta 1923 dobil najvišjo nagrado za zasluge za človeštvo, na področju kemije.
Slovenci smo bili peti narod v Evropi, ki smo ustanovili svoj narodni park. Triglavski narodni park, ki se prostira okrog Triglava in pokriva 83.807 ha površine, je bil ustanovljen leta 1924.
Najvišji industrijski dimnik v Evropi stoji v Sloveniji. To je dimnik termoelektrarne v Trbovljah, ki je visok kar 362 m. Ulili so ga leta 1976 v 210-ih dneh, zanj pa so porabili 11.866 m3 betona in 1.079 ton jekla za ojačitev.
Prvi zakonski par, ki je osvojil Everest sta slovenska alpinista Andrej in Marija Štremfelj, leta 1990.
Guinnesov rekord v najdaljši samostojni ženski vožnji z motorjem drži Slovenka Benka Pulko, ki je z motorjem v 2000 dneh prepotovala 7 celin in prevozila več kot 180.000 kilometrov.
Slovenija ima trenutno najnižje število oseb od vseh držav EU, ki so končale samo obvezno šolanje.