Na pobudo Ministrstva za kulturo Vlada Republike Slovenije je leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika - Kajuha. V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo 100. obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha obeležili z razstavo Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik Kajuh.
Letos decembra bo minilo sto let od rojstva Karla Destovnika Kajuha. Pesnik je umrl pri komaj enaindvajsetih letih, a je za seboj pustil bogato zapuščino v verzih in pismih. Njegovo pesništvo se mnogokrat identificira s partizanstvom, a kljub temu, da je tem idealom tesno zavezano in neločljivo od zgodovinskega prostora in časa, v katerem je nastalo, premore tudi globljo dimenzijo, ki prostor in čas presega ter se dotika univerzalno človeškega.
Kajuhovo pesniško zbirko, je stilistično, slogovno in vsebinsko moč razdeliti na dve izraziti obdobji: na predvojno ekspresionistično fazo in na medvojno fazo dokončnega izoblikovanja njegovega političnega nazora, ki jo je prekinila prerana smrt. A obenem je potrebno omeniti, da si Kajuhova ekspresionistično-social-realistična in partizansko-lirična faza ne nasprotujeta, temveč se dopolnjujeta in povsem možno je trditi, da je njegova partizanska lirika le metamorfoza in napredovanje njegove predvojne motivike.
Red narodnega heroja (1953) - Kajuh je bil eden izmed 156 slovenskih prejemnikov Reda narodnega heroja, jugoslovanskega odlikovanja za junaško držo in poleg Jožeta Moškriča edini slovenski literat oz. kulturnik, ki ga je dobil.
Naše društvo je to razstavo, ki je bila pred tem na ogled v Sarajevu, prevzelo od Društva Slovencev iz Tuzle. Razstava je postavljena v prostorih našega društva. Ob odprtju razstave smo obiskovalcem predstavili pesnikov življenjepis, naši člani pa so spregovorili vrstice njegovih pesmi. V prijetnem literarnem vzdušju je bil postrežen primerni koktajl. Razstava bo odprta do sredine oktobra. Veseli bomo vašega obiska razstave.
Ljiljana Memon
Samo en cvet, en češnjev cvet
Samo en cvet, en češnjev cvet,
dehteč in bel
odlomi, moja draga!
Ne bom ga za klobuk pripel,
ne bom ga v gumbnico si del,
odlomi ga, odlomi, draga!
Jaz bom ljudem poslal ta cvet,
vsakomur, ki na križ pripet
trpi v pomladi tej …
In glej, ta drobni češnjev cvet
bo v njih izbrisal malodušja sled
in spet razžaril tožni jim pogled.
Samo en bel, en češnjev cvet
odlomi, moja draga,
saj veš, kako vsak tak pozdrav
človeku za rešetkami pomaga.
