Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Banja Luki in Slatini so letos imeli priložnost izpopolniti svoje znanje slovenskega jezika in spoznati tako svoje vrstnike iz drugih držav kot tudi samo Slovenijo. Na ta način učenci bolje razumejo, da jezik ni le slovnica, ampak ga morajo doživeti v okolju, v katerem se ga učijo.
Povezovanje jezika in kulture zelo je pomembno, saj z obiskom tečajniki prinesejo elemente svoje kulture in jezika, ko pa odidejo domov, s seboj odnesejo košček Slovenije in ponesejo slovensko besedo v svet.
Poletna šola slovenščine v Murski Soboti
Slovenska izseljenska matica (SIM) je tudi letos organizirala enotedensko poletno šolo slovenskega jezika za mlade rojake med 10. in 15. letom, ki živijo v tujini. Slovenščina malo drugače, kot se imenuje šola, je med 2. in 8. julijem že četrtič potekala v prostorih Centra za šolske in obšolske dejavnosti Murska Sobota. Prekmurje je pokrajina, kamor se redkeje zaide, če niste od tukaj, zato je pomembno, da otroci, ki pridejo iz tujine, spoznajo tudi ta del Slovenije, kjer se da videti veliko zanimivega.
Letošnjo poletno šolo je obiskovalo 15 otrok druge ali tretje generacije slovenskih izseljencev, deset jih je prišlo prvič, pet je bilo povratnikov iz lanskega leta. Večina jih je bila iz držav z območja nekdanje skupne republike, ena deklica pa iz Nemčije.
Dan se za udeležence poletne šole začne z zajtrkom, ki mu sledijo štiri ure intenzivnega pouka slovenščine. Po pouku slovenščine, kosilu in odmoru se dogajanje na poletni šoli nadaljuje z likovnimi delavnicami, ki jih vodi učiteljica likovne vzgoje Natalija Veselič Martinjak. Te delavnice so v glavnem namenjene sproščanju in spodbujanju ustvarjalnosti, hkrati pa udeleženci spoznavajo nove likovne tehnike.
Poletna šola slovenskega jezika za otroke slovenskega porekla - Tolmin
Od 30.7. do 6.8.2023 v tolminskem domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti je potekala šola slovenskega jezika za otroke slovenskega porekla. Poletne šole so se udeležili mladi iz vse Evrope in različnih jezikovnih ter kulturnih okolij.
Otroci so iz 15 držav. Dopoldne imajo aktivno učenje, popoldne pa bolj sproščujoč program. Na primer, preizkusili so kako mrzla je reka Soča, v želji po gibanju in druženju bi se odpravili na domsko igrišče. Ko je ta teden veliko deževalo v Sloveniji, dež jih je pregnal v notranje prostore, zato so čas izkoristili za spoznavanje stalnih prebivalcev doma Soča: kači Markota in Pepija ter kuščarja Gomeza. Bili so zelo pridni pohodniki - ogedali so si korita reke Tolminke in Zadlaščice. Ob Soči je vedno lepo, tudi kadar njena barva ni smaragdna in ne sije. Ker ta dan ni bil primeren za kopanje, so se preizkusili v metanju žabic. Deževno popoldne je kot nalašč za delavnice ustvarjalnosti. Spoznali so tehniko vozlanja - makrame, izdelali zapestnico prijateljstva in darilno škatlico. Reka Soča ni dovolila, da bi se po njej spustili z rafti kot je bilo načrtovano, zato pa so izvedeli veliko novega o vodnih športih in si jo šli še zadnjič ogledati v njeni bolj divji podobi.
18. Mladinska poletna šola - Ljubljana
18. Mladinska poletna šola je potekala od 2.7. do 14.7. 2023 v Ljubljani. Otroci so bili nastanjeni v Dijaškem domu Bežigrad, vsak dan pa so imeli pouk slovenskega jezika na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji v Ljubljani. Popoldan in ob koncih tedna so imeli priložnost spoznati glavno mesto Slovenije, obiskali so Bled, Šmarno goro, rudnik v Velenju in Piranski zaliv. Organizirane so bile tudi različne kulturne, športne in zabavne dejavnosti. Na Poletni šoli je bilo približno 130 udeležencev iz približno tridesetih držav sveta.
'Halo, tukaj slovenski Mediteran!' - Koper
Letos so med 10. in 21. julijem na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem potekali jubilejni 30. poletni tečaji za učenje slovenskega jezika z naslovom 'Halo, tukaj slovenski Mediteran!', za kar so od Mestne občine Koper prejeli posebno priznanje.
Na letošnji klic 'Halo, tukaj slovenski Mediteran!' se je odzvalo rekordno število udeležencev.
Tečajev se je letos udeležilo kar 50 tečajnikov iz 20 držav (Italije, Avstrije, Rusije, Srbije, Nemčije, Švice, Avstralije, Severne Makedonije, Madžarske, Češke, Urugvaja, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Argentine, Ukrajine, Anglije, Mehike, Poljske in Egipta).
Ttečaji namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenščine ali svoje znanje poglobili, razlogi za njeno učenje pa različni. Nekateri se jezika učijo zaradi slovenskih korenin, ki jih želijo raziskati in ohraniti, nekateri želijo v Sloveniji izpopolniti svoje znanje zaradi službe, nekateri so tukaj našli ljubezen in se zato želijo učiti jezika, je pa tudi nekaj bodočih študentov, ki bi se radi pred prihodom v Slovenijo naučili osnov slovenskega jezika.
Zaradi teh razlogov so tečajniki pripotovali z vseh koncev sveta in se skupaj zbrali na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, da bi se učili slovenščine.
Zato je poletna šola sestavljena iz dopoldanskih lektoratov, kjer se slovenščine učijo večinoma v razredu, in popoldanskih dejavnosti. To so raznorazne strokovne in ustvarjalne delavnice, s katerimi tečajnikom približajo tudi druge vidike slovenskega jezika in kulture – na primer prek glasbe, plesa, kulinarike in literature. Tečajniki pa so znanje o slovenskem jeziku in kulturi nabirali tudi na celodnevni ekskurziji, kjer so si ogledali samostan v Stični, grad Bogenšperk in Ljubljano.
Ana Marjanović
