Tudi letos se je naše Društvo udeležilo tradicionalnega srečanja slovenskih izseljencev iz celega sveta, ki ga v Republiki Sloveniji organizirajo že od leta 1988 in ga zadnja leta poznamo pod imenom »Dobrodošli doma«.
Osrednji dogodek srečanja je organizirala Slovenska izseljenska matica v knežjem mestu Celje, v soboto, 29. junija, ko so pripravili pester kulturni program za številne skupine in posameznike iz zamejstva in sveta. V znameniti Celjski hiši so bile organizirane promocije knjig in razstave, na Krekovem trgu so nastopali pevski zbori, glasbene in folklorne skupine z vsega sveta, največ iz nekdanje Jugoslavije.
V osrednjem programu je nastopila tudi naša otroška folklorna skupina s koreografijo Sklep koroških plesov, avtorja dr. Tomaža Simetingerja, ki je bil mimogrede del voditeljskega para na letošnji prireditvi. Naši folklorniki so bili po vrstnem redu nastopa deveti in kot ena najmlajših skupin na prireditvi so s svojim uspešnim nastopom poželi veliko simpatij in aplavzov občinstva, ki je veselo spremljalo program na zahtevnih 30 in nekaj stopinjah, vročega sobotnega popoldneva. Dveinpolurni kulturni program se je zaključil s skupno izvedbo pesmi ''Poletna noč'' vseh nastopajočih ob podpori občinstva.
V spremljevalnem programu ob promociji knjige »Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi« je naš pevski zbor „Davorin Jenko“ izvedel dve slovenski pesmi in tako popestril ta dogodek, ki sta ga oblikovala predsednik SIM dr. Boris Jesih in avtor sam Janez Rogelj, že dolgotrajni prijatelj našega društva.
Že samo udeležbo na omenjeni prireditvi smo izkoristili za obisk in spoznavanje novih krajev v domovini naših prednikov, zato smo pot začeli v petek, 28. junija. Prvi postanek na našem izletu je bila prelepa Rogaška Slatina, ki smo jo spoznali ob strokovnem vodenju turistične vodnice tamkajšnjega Turistično informacijskega centra, se sprehodili po zdraviliških sprehajališčih, imeli pa smo priložnost tudi na kratko obiskati znamenitno Kristalno dvorano, v trenutku, ko so imeli mladi glasbeniki vajo, in so nam turnejo še popestrili.
Po dolgem sprehodu v toplem dnevu smo se okrepčali z okusnimi mesnimi specialitetami in domačim pivom v Pivnici Lipnik, v Šmarju pri Jelšah, ki je bila naša naslednja postaja. Po programu potovanja smo si ogledali eno najlepših cerkva v Sloveniji, cerkev sv. Roka, ki se nahaja na vrhu hriba, ki se dviga nad Šmarjem. Manjši del naše skupine je v spremstvu lokalne turistične vodnice prehodil cesto do cerkve peš, se povzpel na znamenito Kalvarijo in si na križevem potu ogledal 14 kamnitih kapelic. Po zbiranju skupine nam je strokovna vodnica za ogled cerkve predstavila zanimivo zgodovino cerkve in kraja, prisotni pa niso mogli skriti navdušenja nad notranjim izgledom in poslikavo cerkve, ki je bila zgrajena leta 1646. Presenečenje je še toliko večje, ker se za impozantno zgradbo preprostega sloga, z gotskimi elementi, skriva lepo poslikana notranjost, delo največjih baročnih umetnikov tiste dobe. Ogled Šmarja smo zaključili v Skazovi hiši, ki je primer izjemno lepe in dovršene tržaške arhitekture iz druge polovice 19. stoletja, ki je bila dolgo časa poštna stavba, danes pa je urejena kot večnamenska stavba, namenjena muzejskim, turističnim in drugim javnim namenom.
Sobotno dopoldne smo izkoristili za obisk Pokrajinskega muzeja Celje, ki se lahko pohvali z zanimivimi vsebinami, zato smo se ob strokovnem vodenju kustosa muzeja razdelili v dve skupini in si ogledali le najpomembnejše muzejske eksponate v Knežjem dvoru in Stari grofiji. Arheološko najdišče »Celeia – mesto pod mestom« v kletnih prostorih Knežjega dvora, nas je popeljalo v daljno preteklost mesta, kjer smo imeli priložnost videti avtentične ostanke rimske naselbine Celeia »in situ« in hoditi po rimskih cestah. V Stari grofiji smo se seznanili z navdahnjeno zgodbo o »Celjskem stropu«, ki je tako zanimiva in nekoliko mistična, da smo doživeli neverjetno popotovanje skozi zgodovino, vredno filmske adaptacije.
Po uspešnem sobotnem nastopu in kratkem počitku so nas v nedeljo čakale nove znamenitosti, kraji in ljudje, da jih spoznamo. Na začetku smo si ogledali Celjski grad in se tam, v senci starodavnega obzidja, seznanili, ne le z zgodovino trdnjave in celjske grofovske družine, ampak tudi z zgodovinskimi okoliščinami in družbenimi odnosi, ki so vladali v srednjem stoletju. Po uri zgodovine smo lahko uživali v čudovitem panoramskem razgledu na mesto Celje in okolico.
V bifeju v Celjskom gradu smo se na kratko okrepčali, nato pa se odpravili na kosilo, na poti do približno 15 km oddaljene restavracije pa je nekaj dodobra preizkusilo vozniške sposobnosti našega voznika. Vendar so se vsi strahovi in vzdihi po kratkem pohodu polegli, ko nas je na vhodu v restavracijo toplo sprejel gostitelj Roman. S terase restavracije je pogled na pravljično vasico Svetina in okoliške hribe, ki so bili videti kot razburkano morje zelenih gozdov in jas. V restavraciji pa nas je pričakalo veselje s postrežbo različnih jedi, ki so imele okus domače kuhinje in lokalnih dobrot. Težko smo se ločili od ambienta in užitka za brbončice in dušo, a urna postavka je bila neizprosna.
Naša naslednja in zadnja postaja na tem potovanju po Sloveniji je bil Šentjur. Majhen štajerski kraj z dušo, ki smo ga člani društva imeli priložnost obiskati pred desetimi leti, nas je ponovno gostil. Tokrat na »Poletnem folklornem večeru« v organizaciji Folklornega društva iz Šentjurja in naše tople gostiteljice Dragice Gobec. Gostitelji so poskrbeli, da smo spoznali najbolj znano šentjursko družino, t.j. z družino Ipavec, ki ji je skozi več generacij uspešnih zdravnikov in nadarjenih glasbenikov uspelo pustiti globok pečat ne le v svojem kraju, ampak tudi v slovenskem narodu v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Zato je njihova družinska hiša spremenjena v lokalni muzej in turistično atrakcijo. Na terasi dvorišča Ipavčevih s tribuno za gledalce je potekal koncert, na katerem je dvakrat nastopil naš zbor s svojim repertoarjem slovenskih ljudskih pesmi in pesmi iz Bosne in Hercegovine. Poleg pevskega zbora sta nastopili naša in domača folklorna skupina, na koncu pa se je vse skupaj zaključilo s skupnim plesom v ritmu polke in valčka.
Po koncertu je sledilo skupno druženje na dvorišču stavbe Razvojne agencije Kozjansko, kjer so nas gostitelji pogostili s hrano in pijačo, največ pa so nam pomenili nasmehi in topla srčnost, ki je na koncu rezultirala v skupnem kolu, ter pogovoru o načrtih za nadaljnje sodelovanje v prihodnosti.
Veliko zahvalo za uspešno bivanje naše skupine v Sloveniji dolgujemo nekdanji učiteljici dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Banja Luki, Nini Gradič Planko, ki je poleg pomoči pri organizaciji našla čas za obiske in druženje pri nas, s svojim veselim triletnim fantkom Mihom, v Šmarjem in rodnim Šentjurjem, ter na nek način potrdimo in obnovimo prijateljstvo, ki traja že desetletje.
Polni pozitivnih vtisov, pa tudi utrujeni od številnih prehojenih kilometrov v treh dneh potovanja, smo se dobro razpoloženi in srečni na poti v zgodnjih jutranjih urah vrnili v Banja Luko. Sicer pa je za varno pot naše skupine, ki je štela 48 članov, skrbel šofer Milan iz podjetja »Golubić«, nastanjeni pa smo bili v Dijaškem domu v Celju. Celotno potovanje je bilo realizirano s finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, Ministrstva za izobraževanje in kulturo Republike Srbske, Ministrstva za človekove pravice in begunce BiH in Mesta Banja Luka.
Mladen Lunić
