V četrtek, 21. 11. in v soboto, 23. 11. 2024 smo pri dopolnilnem pouku slovenščine imeli temo tradicionalni slovenski zajtrk.
Z udeleženci vseh skupin smo se pogovarjali o zdravi hrani. Predstavila sem jim projekt, ki že od leta 2012 poteka v Sloveniji vsak tretji teden v novembru, imenuje pa se Teden slovenske hrane. V okviru Tedna slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega so vključeni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oz. javni zavodi.
Namen projekta je izobraževati in osveščati šolajočo mladino ter vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora ter pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva.
Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk je v Sloveniji potekal v petek, 15. 11. 2024, pospremljen pa je bil s sloganom Moj naj zajtrk. Sestavljen je iz kruha, masla, medu, mleka in jabolk.
Udeležencem DPS sem tako iz Slovenije, in sicer iz Prekmurja, prinesla in jih pogostila z lokalno slovensko hrano. Jedli so domač med znanega prekmurskega čebelarja, bel mlečni kruh, ki ga v Prekmurju imenujemo vrtanek (pletenica), domača bio jabolka, mleko in maslo pa je bilo iz trgovine. Starejšim udeležencem sem namesto mleka ponudila domač bio sok iz črne mete, nad katerim so bili navdušeni, zato sem jim predstavila tudi prav posebno socialno kmetijo na Goričkem v Prekmurju, ki se imenuje Korenika, od koder sem prinesla večino domačih dobrot. Z mlajšimi udeleženci pa smo si ogledali dva videa, ki na zabaven in poučen način prikazujeta pridelavo vseh petih sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Zakaj se imenuje tradicionalni zajtrk?
Naši predniki si gotovo niso mogli privoščiti sestavin, kot sta maslo in med, jedli so, kar so imeli. Tudi sama se spomnim, da je pri nas doma bil med redkost. Tu in tam nam je prinesel kakšno stekleničko stric čebelar in majhno kavno žličko si lahko dal v čaj, ko si bil prehlajen. Na kruh ga nikoli nismo mazali. Torej se beseda tradicionalen ne nanaša na preteklost, ampak sedanjost in prihodnost v smislu, naj bodo domače lokalne sestavine vsak dan na našem jedilniku in tako postanejo tradicionalne. Z udeleženci dopolnilnega pouka smo tako izmenjevali mnenja o tem, kaj je zdravo in kaj ni, in se pogovarjali o lastnih prehranskih navadah, pri čemer smo ugotovili, da zajtrk za mnoge ni pomemben obrok ali pa ga celo izpustijo, čeprav star pregovor pravi:
Zajtrkuj kot kralj,
kosi kot meščan
in večerjaj kot berač.
Metoda Perger, učiteljica DPS