Na predlog veleposlanika Republike Slovenije v BiH, Damijana Sedarja, je bil 26. in 27. 3. 2025 za učence in dijake dopolnilnega pouka slovenščine organiziran izlet v Slovenijo s poudarkom na ogledu kvalifikacijskih skokov v Planici.
Tako so se učenci iz BIH pridružili številnim drugim otrokom iz Slovenije in zamejstva, ki se sedaj že tradicionalno udeležujejo četrtkovih kvalifikacij za tridnevna zaključna tekmovanja sezone v smučarskih skokih in poletih v Planici.
Izlet je bil zamišljen predvsem kot nagrada za dosedanje pridno obiskovanje pouka in učenje slovenščine ter kot motivacija in udejanjanje žive izkušnje enega največjih slovenskih športnih dogodkov v Sloveniji.
Veleposlaništvo je v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavarovalnico Triglav d. o. o. in drugimi sponzorji poskrbelo za kritje stroškov prevoza, nočitve in večjega dela prehrane.
Na pot smo se odpravili v sredo, 26. 3. 2025. Avtobus je ob 5. uri zjutraj krenil iz Sarajeva, kjer je pobral prvo skupino otrok in spremljevalcev. Na poti so se jim pridružili učenci in spremljevalci iz Kaknja in Tuzle. V Laktaših pa smo avtobus napolnili še učenci in spremljevalci iz Prijedora, Slatine in Banjaluke. Celotna ekipa je preko mejnega prehoda Gradiška krenila po Hrvaški v Slovenijo, ki nas je pričakala s sicer oblačnim, a vseeno suhim vremenom, česar smo si najbolj želeli.
Z manjšimi postanki smo pozno popoldne prispeli na našo prvo destinacijo v Bohinj, kjer smo se udobno namestili v hostlu pod Voglom. Do večerje smo izkoristili čas za sprehod ob jezeru po čudoviti, iz zimskega spanja prebujajoči se naravi, ki z vegetacijo zaostaja zaradi hladnejšega alpskega podnebja. Nato smo se že precej lačni lotili obilne okusne večerje, po kateri smo se odpravili v svoje sobe. Odrasli smo budno pazili na otroke, otroci pa so z vsemi otroškimi zvijačami poskušali pretentati odrasle in odložiti spanje na pozne nočne ure.
Ne glede na to, koliko se je kdo naspal, smo morali malo po šesti uri zjutraj vstati, spakirati svoje stvari in pozajtrkovati. Obilen samopostrežni zajtrk nas je napolnil z energijo za dolg in naporen dan, ki je bil pred nami. Krenili smo proti Planici in med potjo občudovali slovenske gore, katerih vrhovi so še vedno odeti v snežno belino. Prijedorska spremljevalca Alenka in Petar pa sta nam krajšala čas z zanosnim petjem slovenskih pesmi. Planica nas je pričakala v prireditvenem vrvežu več tisočglave množice mladih, opremljenih z navijaškimi rekviziti ter nepregledne množice avtobusov z registracijskimi tablicami različnih krajev iz Slovenije in tujine. Tudi mi smo razvili slovenske zastave, si na lica in roke prilepili navijaške nalepke in se odpravili na prizorišče, kjer smo se pomešali med nepregledno množico evforičnih pogledov, zazrtih v planiško velikanko, na kateri se bodo to dopoldne poskusili skakalci iz številnih držav uvrstiti v tekmovalni del naslednjih treh dni. V ozadju je donela Avsenikova pesem Planica, ki je že desetletja neuradna himna planiških skokov in poletov. Kvalifikacije so se pričele. Bučni navijači so bodrili vsakega skakalca, najbolj pa slovenske orle, kot jih sedaj že pregovorno imenujemo. Veter je malo ponagajal, zato pač nismo videli ekstremnih dolžin, a kljub temu smo uživali v neverjetnem pogumu vseh teh fantov, ki se brez padal in morebitnih kril spuščajo s smučmi po strmini in poletijo v daljavo. Vmes smo si seveda privoščili malico, ki je bila všteta v brezplačno vstopnico, se posladkali s krofi, popili čaj ali jogurt, se fotografirali in tako je čas, namenjen Planici, počasi potekel. Ker Planica slovi tudi po izjemni logistični organizaciji, smo polni pozitivnih vtisov, brez prometnih zastojev, zapustili Planico in se podali na Bled, kjer nas je v prijetni restavraciji pričakal blejski župan Anton Mežan, ki je bil po zaslugi veleposlanika Damijana Sedarja naš gostitelj.
Kosilo je bilo zopet obilno in okusno in za posladek smo dobili slovito blejsko kremšnito, ki pa smo jo kljub mamljivemu izgledu odnesli s sabo domov, ker so bile ta dan oči bolj lačne kot želodec, zato smo že siti sedli h kosilu, po katerem nas je župan Tone, ki je bil pred to funkcijo poklicni čarodej, povabil v svoje županske prostore in v svojo pisarno, od koder je, po njegovih trditvah, za katere se je izkazalo, da držijo, najlepši razgled, kar si ga lahko zamislimo: otoček sredi jezera s cerkvico, nad jezerom skala, na kateri kraljuje pravljični grad. Vsi smo se imeli željo fotografirati z županom in čudovitim ozadjem in prijazen župan nam jo je z veseljem izpolnil. Zahvalili smo se za veliko gostoljubje, župan pa se je ponudil, da nas kdaj obišče v vlogi čarodeja v BIH. Zatem smo se še malo sprehodili ob jezeru, se fotografirali pri blejskem srcu in počasi zapustili gorenjske bisere. Podali smo se na dolg povratek proti domu. Ko smo zapuščali Slovenijo, nas je po poti pričelo spremljati obilno deževje, ki nas je vrnilo v kruto realnost nepredvidljive narave, ki ni samo lepa, ampak zna od časa do časa pokazati tudi svojo premoč nad ljudmi …
Ko tole pišem, je znan že tudi razplet planiških tekmovanj, na katerih je Planica zopet postala kraljica poletov. Domen Prevc je z 254,5 m postavil nov svetovni rekord, Anže Lanišek pa je na zaključni nedeljski tekmi zmagal. Seveda sta ta rezultata zgolj češnja na torti, saj so slovenski fantje celotno sezono 2024/25 blesteli, da ne omenjam skakalne junakinje Nike Prevc, sestre slovitih bratov Prevc, ki je letošnja dobitnica kristalnega globusa v skupnem seštevku smučarskih skokov sezone 2024/25. Čestitke odličnim Slovencem, svetovni skakalni velesili.
Še enkrat iskrena hvala gospodu veleposlaniku Sedarju in vsem sponzorjem za ta nepozaben izlet v Slovenijo, na katerem smo doživeli marsikaj lepega. Zato upamo, da nam bo še kdaj v prihodnje omogočeno to neprecenljivo doživetje Planice.
Metoda Perger, učiteljica DPS
