Na povabilo Društva Slovencev iz Subotice, ki nosi enako ime kot banjaluško Društvo Slovencev - Triglav, so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke in Slatine udeležili 20. festivala Mavrica, ki je potekal v soboto, 11. 10. 2025 v Subotici.
Na festivalu so sodelovala naslednja društva Slovencev: Kredarica - Novi Sad, Planika - Zrenjanin, Triglav - Subotica in Triglav - Banjaluka. Iz Slovenije pa je na festivalu gostoval Zavod za gluhe in naglušne iz Ljubljane.
Za nastop na festivalu smo pri dopolnilnem pouku izdelali maske 10 gozdnih živali, ki so nastopale v kratki predstavi, prirejeni po znani pravljici Grigorja Viteza, Zrcalce.
Naše sodelovanje na festivalu Mavrica smo razširili v tridnevno potovanje po zahodnem delu Vojvodine. 12 učencev so spremljali: Mladen in Oksana Lunić ter učiteljica Metoda Perger. Na pot smo se odpravili v petek, 10. oktobra, v dopoldanskih urah in po dolgi slikoviti vožnji ter prečkanju dveh mejnih prehodov smo v večernih urah prispeli v dijaški dom v Subotici, v katerem smo imeli dve nočitvi z večerjo in dvema zajtrkoma. Tam nas je prijazno sprejel naš gostitelj Imre Šoti, tajnik Društva Slovencev Triglav Subotica.
Po vseh opravljenih nastanitvenih formalnostih in večerji smo se odpravili na večerni ogled centra Subotice, ki nikogar ne pušča ravnodušnega, še posebej ponoči, ko vse živopisne zgradbe, spomeniki in fontane zasijejo v dih jemajočem prepletu čarobnih barv. Seveda smo že prvi večer izvedeli veliko zanimivega o Subotici, saj nas je naš novi učenec Andrej, ki je nekoč živel v Subotici, z enciklopedičnim poznavanjem vseh podrobnosti popeljal skozi razgibano zgodovino mesta in njegovih prebivalcev.
Naslednji dan smo zgodaj vstali, pozajtrkovali in še malo vadili za naš nastop, zatem nas je naš gostitelj Imre popeljal še pri dnevni svetlobi po najznamenitejših lokacijah mesta, med katerimi je gotovo ena najzanimivejših sinagoga, ki smo si jo ogledali tudi od znotraj. Ob enajstih je sledil festival, na katerem so se predstavili učenci iz vseh zgoraj naštetih društev in zavoda. Uživali smo v raznolikih nastopih, med katerimi ni manjkalo petja, plesa, glasbil, recitacij in kratkih gledaliških predstav ter izrazne umetnosti. Naša kratka predstava z naslovom Zrcalce je požela velik aplavz. Gozdne živali, ki najdejo na gozdni jasi ogledalo in ob pogledu vanj vsaka od njih misli, da je to njena slika, imajo izražene človeške karakterne lastnosti, za katerimi se skriva sporočilo, da zmaga močnejši in da sta v življenju najpomembnejši vrednoti družinska ljubezen ter povezanost. Po kosilu, ki smo ga imeli v prireditveni dvorani, smo se odpravili na Paličko jezero. Obiskali smo živalski vrt, zatem pa smo se še sprehodili ob čudovitem jezeru, katerega nabrežje je bilo že odeto v tople jesenske barve. Imre in njegova žena sta ljubljansko in banjaluško skupino povabila še na svoj salaš, kjer smo se okrepčali s okusnimi domačimi dobrotami in uživali v pristnem vojvodinskem podeželskem okolju. Po povratku v dijaški dom smo še izkoristili naš zadnji večer za ponovni sprehod po centru Subotice, kjer smo se posladkali tudi s priljubljenim madžarskim pecivom, imenovanim kürtőskalács – votlo pecivo, dimnik. Testo ovijejo okrog palice in ga pečejo nad žerjavico. Ko je pečeno, ga povaljajo v sladkor in različne dodatke: mlete orehe, lešnike, pistacijo, kokos … Naslednje jutro smo pozajtrkovali, pospravili prtljago in se poslovili od naših gostiteljev ter se podali proti naši zadnji destinaciji, mestu Sombor, ki nam ga je na zanimiv in poučen način predstavil lokalni vodič. Ogledali smo si tudi bogato zbirko Mestnega muzeja, ki hrani raznolike eksponate od prazgodovine do sodobnosti. Pred odhodom proti domu smo še imeli kosilo v ribji restavraciji Andrić, ki stoji ob Velikem bačkem kanalu. V večernih urah smo se brez dolgih postankov na mejnih prehodih, tudi po zaslugi našega spretnega voznika Mikija, srečno vrnili polni prelepih vtisov domov v Slatino in Banjaluko.
Še posebej moram pohvaliti organizacijo celotnega potovanja, ki je bila po zaslugi predsednika Društva Triglav, Mladena Lunića, brezhibno izpeljana. Naša celotna ekipa je bila odlična, vse je potekalo v skladu z dogovori in tudi naš nastop na festivalu je bil odličen, na kar sem kot učiteljica še posebej ponosna. Morda je bilo premalo druženja z otroki iz drugih društev, a nenazadnje je bil program takšen, da za skupne aktivnosti ni bilo dovolj časa. Za nami je izjemna, pestra in čudovita popotna izkušnja, ki kar kliče po še več podobnih skupnih druženjih, o čemer nazorno pričajo tudi vtisi učencev.
Metoda Perger
Vtisi učencev s potovanja po Vojvodini
Vau, to potovanje je bilo zame eno najljubših. Najbolj všeč mi je bil živalski vrt. Subotica je znana po čudovitih secesijskih zgradbah, Sombor prav tako po slikoviti secesijski arhitekturi. Ni pomembno, kam gremo, ampak s kom gremo.
Stefan Kuprešak
Ovo putovanje mi je bilo veoma lijepo. Oduševile su me lijepote gradova Subotice i Sombora, priroda, ali i ukusna hrana. Vraćam se kući s puno lijepih uspomena.
Marija Budiša
Svaki put kad sam u Subotici ili Somboru osjećam se kao u nekoj bajci, jer su obadva gradića zanimljiva. Jako sam se lijepo provela i nadam se da ćemo uskoro ići na neku novu avanturu.
Katja Lunić
Put je bio prepun edukativnih aktivnosti te je bio izvrsna prilika za proširenje kulturoloških svjetonazora. Nadam se ponovnom kolektivnom odlasku na neki sličan događaj.
Andrej Sredić
Ovaj put mi je bio veoma drag. Pripremanje za predstavu je bilo zahtjevno, ali mislim da smo to dobro izveli. Svidjelo mi se da saznajem o znamenitostima ovih gradova koje smo posjetili, Subotice i Sombora. Nadam se da će uskoro biti ovakvih zanimljivih putovanja.
Milica Marjanović
Išli smo u Suboticu. Tamo smo učestvovali na festivalu Mavrica. Sa nama su išli: Metoda, Oksana i Mladen. Na putu smo se proveli odlično. Odsjedali smo u Đačkom domu. Naveče smo obilazili Suboticu. Festival se održao u subotu u sali. Naša predstava zvala se Zrcalce. Poslije predstave dobili smo priznanje i čokoladu. Kada smo izašli iz sale uputili smo se na Palićko jezero. Tamo smo uživali i upoznali djecu iz Ljubljane. Oni su savez gluhonjemih. Kasnije smo otišli na salaš. Meni se najviše svidjela šetnja po Somboru zadnji dan.
Slavko Cvijić
U petak smo išli u Suboticu. U subotu smo išli na festival Mavrica. Tamo su bila djeca iz Slovenije, Bosne i Hercegovine i Srbije. Mi smo glumili predstavu Zrcalce. Poslje predstave smo išli u zoo vrt, pa na jezero Palić, a onda na salaš gdje smo se igrali žmurke. Ja vjerujem da su se svi obradovali i bilo jim je lijepo, a meni je bilo najljepše na selu gdje smo se igrali žmurke.
Nastja Lunić
