14. februarja 2026 je v prostorih Zveze narodnih manjšin Republike Srbske potekala redna volilna skupščina Društva Slovencev Triglav.
Po uvodnem delu, izvolitvi delovnega predsedstva in izvolitvi predsednika skupščine Društva, je sedanji predsednik Mladen Lunić predstavil rezultate dela v preteklih treh letih s podrobnim opisnim in finančnim poročilom.
Kar zadeva dosežene rezultate, je Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav Banjaluka v obdobju od 2023 do 2025 doseglo znaten obseg dejavnosti (84), kar potrjuje njegovo vodilno vlogo pri ohranjanju slovenščine v Bosni in Hercegovini. Ključni rezultati vključujejo:
- Kulturna kontinuiteta: Uspešno izvajanje tradicionalnih dogodkov, kot sta Slovenski dan in Martinovanje, ter odmevne nastope zborov in folklore v državi in tujini.
- Izobraževalna stabilnost: Oživitev dopolnilnega pouka slovenščine, kar je v šolskem letu 2025/26 povzročilo povečanje števila učencev.
- Zgodovinsko pričevanje: Produkcija dokumentarnega filma 100 let Slovencev v Slatini, ki ostaja trajna dediščina in ključno orodje za krepitev narodne zavesti.
- Širitev dejavnosti: Ustanovitev in uspešno delovanje novih sekcij (planinska Runolist (Planika) in kulinarična sekcija), ki sta obogatili vsebino za članstvo vseh generacij.
- Institucionalno sodelovanje: Krepitev vezi z matično državo Slovenijo, veleposlaništvom, lokalnimi oblastmi in akademsko skupnostjo s projekti, kot sta Slovenska učilnica in sajenje najstarejše trte.
Izpostavljene so bile pridobljene izkušnje in dobre prakse, med katerimi lahko izpostavimo naslednje:
- Prilagajanje kot ključ do preživetja: Sposobnost društva, da prepozna izzive (kot so osip učencev ali spremembe v učiteljskem kadru) in se nanje pravočasno odzove, se je izkazala kot ključna za stabilnost.
- Pomen vključenosti: Tesnejše sodelovanje znotraj združenja lahko prispeva ne le k boljši promociji slovenščine, temveč tudi k močnejšim medgeneracijskim povezavam med našimi člani.
- Moč prostovoljstva: Vodenje združenja je na 70 sejah izvršnega odbora, ki so temeljile na soglasju, potrdilo, da sta preglednost in demokratični dialog najboljša modela za ohranjanje enotnosti članstva.
- Digitalna in medijska prisotnost: Redna komunikacija prek spletne strani in odlično sodelovanje z javnimi mediji (RTRS, RTV Slovenija) sta se izkazala kot bistvena za prepoznavnost in družbeni vpliv društva.
Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je predstavila Mira Dojčinović. Vsa tri poročila so bila soglasno sprejeta.
Potem je sledila naslednja točka dnevnega reda, in sicer izvolitev novega vodstva. Prisotni so soglasno sprejeli predlog novega vodstva v naslednji sestavi:
IZVRŠNI ODBOR:
- Ivan Memon, predsednik,
- Olga Suvajac, podpredsednica,
- Bernarda Pleša, predsednica Odbora za kulturne dejavnosti,
- Marija Petković, predsednica Odbora za izobraževanje in šport,
- Dubravka Gaćanović, predsednica Odbora za humanitarne in socialne zadeve,
- Aleksandra Kelečević, predsednica Odbora za splošne in pravne zadeve,
- Ana Marjanović, predsednica Odbora za odnose z javnostmi in tržne dejavnosti,
- Boris Katan, član,
- Mladen Bubonjić, član,
- Boris Kecman, član in
- Anita Čemažar Marković, članica.
NADZORNI ODBOR:
- Mladen Lunić, predsednik,
- Mira Dojčinović, članica in
- Zdenka Jelić, članica.
Novi predsednik je na kratko nagovoril prisotne in med drugim poudaril, da bo v prihodnjem obdobju nadaljeval v isti smeri kot prejšnji predsednik in da si bo prizadeval za večje vključevanje mladih v delo Društva.
Pod Razno je bilo govora o načinih za pridobivanje novih članov, pa tudi o napovedi dejavnosti Društva ter organizaciji kulinaričnih delavnic in delavnic vezenja.
Najpomembnejši sklepi volilne skupščine so, da je Društvo Slovencev RS Triglav Banjaluka v obdobju 2023–2025 delovalo stabilno, neprekinjeno in v celoti v skladu s svojo zakonsko zavezo. Doseženi rezultati ne predstavljajo le statističnega uspeha, temveč tvorijo tudi trdno moralno in organizacijsko osnovo za nadaljnji razvoj in izboljšanje dela.
Kljub objektivnim omejitvam v finančnih in človeških virih je Društvo, zahvaljujoč zavzetosti svojih članov, doseglo vrhunske rezultate pri ohranjanju slovenščine, jezika in tradicije. Na ta način nismo le ohranili korenin naših prednikov, temveč smo dodatno okrepili vlogo slovenščine kot spoštovanega in nepogrešljivega partnerja v lokalni skupnosti, pa tudi v širšem evropskem kulturnem prostoru.
Ana Marjanović
Prevod Metoda Perger
