Tudi slovenska filmografija je bogata. Naj omenimo samo nekatere naslove: od starejših Tistega lepega dne, Vesna, Ne čakaj na maj, Cvetje v jeseni, Ples v dežju, To so gadi, Moj ata, socialistični kulak, Babica gre na jug, od novejših pa Outsider, Petelinji zajtrk, Estrelita ali pesem za domov, Pod njenim oknom, Od groba do groba, Zadnja večerja …
Tako je učiteljica dopolnilnega pouka Valentina Gradič predlagala, da bi bil vsak drugi v mesecu namenjen ogledu enega slovenskega filma in da bi se tudi tako širila zavest o slovenski kulturi.
Dobivali se bomo torej vsak drugi torek v mesecu ob 19.30 – film si bomo ogledali, nato pa se ob njem še malo pogovorili ali pa enostavno vsak s svojim vtisom odšli po svojih domovih.
Ta torek smo si tako ogledali klasiko slovenskega filma – Cvetje v jeseni, ki ga je učiteljica izbrala zaradi odlične literarne predloge, odlične glasbe in lepih prizorov narave Škofjeloško-Cerkljanskega pogorja. Pa seveda zato, ker v njem nastopata starosti slovenskega filma - takrat še zelo mlada Milena Zupančič in Polde Bibič. Film ima sicer žalosten konec, a kdor je znal videti vse elemente, zaradi katerih se je učiteljica za ta film odločila, je v filmu zagotovo užival. Nabrala se nas je kar starostno pisana skupina, približno 20 filmofilov, kar je za začetek zelo vzpodbudno.
Naslednjič pa se vidimo v torek, 12. aprila, ko bo na sporedu film z vedrejšo vsebino.
