Odprtje lektorata ima simbolični in praktični pomen, saj vpliva na odnose med državama. Vezi med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so stalne, jezik je lahko pomemben dejavnik povezovanja. Slovenščina na Filozofski fakulteti v Sarajevu ne bo le akademski predmet, izvajali bodo tudi tečaje za vse, ki potrebujejo znanje jezika zaradi gospodarskega sodelovanja. Sodelovanje med Filozofsko fakulteto iz Ljubljane in Filozofsko fakulteto iz Sarajeva so po prekinitvi zaradi vojne oživili že leta 1997, veliko je izmenjav študentov in profesorjev. Skupni visokošolski prostor pomeni več priložnosti za odpiranje univerz. V enem letu so premostili birokratske ovire in podpisali pogodbo o ustanovitvi lektorata. To ne bi bilo mogoče brez velike podpore veleposlaništva Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini in sodelovanja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Želja dekana sarajevske Filozofske fakultete je, da bi v Ljubljani prepoznali potrebo po lektoratu bosanskega jezika.
Slavnostni govornik na odprtju je bil gospod Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poleg njega so spregovorili še prof. dr. Muharem Avdispahić, rektor Univerze v Sarajevu, prof. dr. Salih Fočo, dekan Filozofske fakultete Sarajevo, prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, in mag. Iztok Grmek, veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini. Poudarili so, da danes nadaljujejo tam, kjer se je ta zgodba pred triindvajsetimi leti nasilno končala. V zadnjih letih je v Sarajevu potekal le dopolnilni pouk slovenščine. Lektorat bo prizadevanja za širitev slovenskega jezika in kulture nadgradil, zato je veleposlanik Iztok Grmek učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine Ano Pulko in lektorja Pavla Ocepka izpostavil kot pomembna sodelavca veleposlaništva. Začetek novega študijskega leta je dekanja Branka Kalenić Ramšak označila kot "ta veseli dan", saj so slovenski gostje knjižnici Filozofske fakultete Sarajevo podarili 350 knjig. Poudarila je: "V tem času, ko je Evropa preplavljena z begunci, se spet sprašujemo, ali naj gradimo zidove ali mostove. Odgovor je le en: treba je graditi mostove." Odprtje lektorata potrjuje vero v sožitje narodov. Da je dogodek pomemben tudi za Slovence, ki živijo v Bosni in Hercegovini, so s svojo prisotnostjo potrdili predstavniki Društev Slovencev iz Sarajeva, Kaknja, Zenice in Banjaluke ter predsednik Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini Evropa zdaj Darko Mijatović. Pozdravnim govorom je sledil kulturni program, ki ga je pripravil Pavel Ocepek. Pomembni besedi na odprtju sta bili dialog in sodelovanje, Pavel Ocepek pa je dodal še besedo ljubezen, saj je recital sodobne poezije naslovil Pot k ljubezni in še malo dlje.
