PREDAVANJE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

8. februar je slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. V Sloveniji na ta dan vse kulturne ustanove odprejo svoja vrata, obiskovalci lahko brezplačno obiščejo številne koncerte, predstave in razstave. Združenje dramskih umetnikov Slovenije pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani pripravi recital Prešernovih pesmi. Letošnji je bil že dvaintrideseti, potekal je pod naslovom Lepa beseda lepo mesto najde. Kako pa so povezane slovenske in srbske besede, kako se razumemo govorci teh dveh jezikov, kje so korenine jezikovnih stikov in kako Slovenijo in slovenske besede doživljajo tuji študenti, ki pridejo študirat na ljubljansko Univerzo?

Odgovore na ta vprašanja smo dobili v predavanju dr. Nataše Pirih Svetina s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim smo v Banjaluki obeležili Prešernov dan. Že naslov predavanja Kako blizu in hkrati daleč sta si slovenščina in srbščina? je zbujal radovednost. Ob številnih primerih je avtorica razložila, kaj govorcem srbščine ob učenju slovenščine predstavlja največ težav. Pogosto se nam zdi, da se med seboj odlično razumemo, a zaradi bližine jezikov prihaja tudi do napačnega razumevanja. Pomislimo samo na besede lice in obraz, mesto in grad, čas in vreme … Govorila je tudi o naglasih, besednem redu in skladnji. Dr. Nataša Pirih Svetina na Filozofski fakulteti v Ljubljani vodi tečaje za tuje študente, zato je svojo razlago popestrila z motivacijskimi pismi študentov, katerih materni jezik je srbščina. Ob njihovih besedilih smo dobro videli, kje in zakaj prihaja do napak. Zanimivemu predavanju so na OŠ Georgi Stojkov Rakovski prisluhnili učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz treh skupin in tudi člani Društva Slovencev Triglav.

Barbara Hanuš