Na pustno soboto, 2. marca, so si tri skupine učencev, ki se slovenščino učijo v Banjaluki, v Banskem dvoru ogledale razstavo o kulturni dediščini Slovenije.
Na razstavi Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije so na štiriindvajsetih panojih predstavljeni slovenski narodni običaji, rokodelstva in ostale tradicije. Dodan je še pano o 20. maju – svetovnem dnevu čebel, ki ga je na pobudo Slovenije razglasila Organizacija Združenih narodov.
Pustna sobota je bila pravi dan za ogled panojev, saj na razstavi spoznamo veliko starih pustnih običajev, predstavljeni so tudi obhodi kurentov. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so si pozorno ogledali razstavo, ob panojih so reševali delovni list. Kje poteka šelmarija, zakaj potrebujemo skodle, kje izdelujejo čipke, kako rečejo tradicionalno pobarvanim jajcem v Beli krajini in kako v Prekmurju, kdaj spuščajo otroci v vodo gregorčke, kaj je mohant – to so le nekatera od vprašanj, na katera najdemo odgovor na razstavi. Učenci so se strinjali, da Slovenija skriva veliko zanimivosti in da so o mnogih narodnih običajih pri dopolnilnem pouku slovenščine že veliko slišali. Tako kot za slovenščino velja, da ima vsaka vas svoj glas, tako je tudi kulturna dediščina Slovenije zelo raznolika. Prenašanje tega bogastva na mlade je eno izmed poslanstev društev Slovencev, ki se povsod po svetu trudijo ohranjati slovenski jezik in kulturo.
Barbara Hanuš
