24. in 25. marca so se v Sarajevu zbrali vsi, ki se v Bosni in Hercegovini učijo slovenščino. Organizator srečanja je bila Zveza slovenskih društev v Bosni in Hercegovini Evropa zdaj, pripravilo ga je Slovensko društvo Cankar Sarajevo. Učenci iz Prijedora, Banjaluke, Slatine, Kaknja, Zenice, Tuzle in Sarajeva so uživali na zanimivih delavnicah. Predsednica Slovenskega društva Cankar Verica Džindo je poiskala odlične mentorje, ki so znali navdušiti mlade. V prvi delavnici so se preskusili v sabljanju, v drugi so presajali cvetje, v tretji so se učili, kako se nudi prva pomoč, v četrti so ustvarjali slike, udeleženci pete delavnice so pripravljali dramski prizor. Vsak učenec je lahko našel področje, ki ga zanima. Ob sproščenem druženju in ustvarjanju je sobotno popoldne v hotelu Saraj hitro minilo. Še pred večerjo je vsaka skupina predstavila svoje delo.

Po večerji je bil v hotelu organiziran disko, starejši pa so si zabavo poiskali v mestu. Tudi naslednje dopoldne je bil  čas za odkrivanje Sarajeva. Ogledali smo si Zemaljski muzej. Ta najstarejša, največja in najpomembnejša muzejska ustanova v Bosni in Hercegovini je bila ustanovljena že 1. februarja 1888. Muzej je bil dolgo zaprt, zdaj pa so njegove bogate zbirke spet na ogled. Sprehod po mestu smo zaključili s čevapčiči v lokalu Mrkva, potem pa smo se polni vtisov odpravili domov. Srečanja učencev  podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, letošnje je bilo že devetnajsto.

Barbara Hanuš 

 

 

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Otroški knjižnici Borik v Banjaluki vsako leto predstavljamo slovenski jezik in književnost. Vodja oddelka gospa Aleksandra Čvorović povabi učence sosednjih šol in skupine učencev vedno z zanimanjem prisluhnejo uram, ki jih pripravimo.

V šolskem letu 2015/16 pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekajo literarno-likovne delavnice za mlade po vsej Sloveniji. Projekt smo poimenovali LEPLJENKA. Mentorja delavnice sta slovenska ustvarjalca pesnik in pisatelj Samo Dražumerič in ilustrator Peter Škerl.

Valentinovo, dan za zaljubljene, dan za mlade, dan za vse, ki žele ohraniti radoživost. Povodom tega dne je 11. februarja 2018. bil v Banskem dvoru v Banjaluki „ Koncert za zaljubljene“.

8. februar je slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. V Sloveniji na ta dan vse kulturne ustanove odprejo svoja vrata, obiskovalci lahko brezplačno obiščejo številne koncerte, predstave in razstave. Združenje dramskih umetnikov Slovenije pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani pripravi recital Prešernovih pesmi. Letošnji je bil že dvaintrideseti, potekal je pod naslovom Lepa beseda lepo mesto najde. Kako pa so povezane slovenske in srbske besede, kako se razumemo govorci teh dveh jezikov, kje so korenine jezikovnih stikov in kako Slovenijo in slovenske besede doživljajo tuji študenti, ki pridejo študirat na ljubljansko Univerzo?

Odgovore na ta vprašanja smo dobili v predavanju dr. Nataše Pirih Svetina s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, s katerim smo v Banjaluki obeležili Prešernov dan. Že naslov predavanja Kako blizu in hkrati daleč sta si slovenščina in srbščina? je zbujal radovednost. Ob številnih primerih je avtorica razložila, kaj govorcem srbščine ob učenju slovenščine predstavlja največ težav. Pogosto se nam zdi, da se med seboj odlično razumemo, a zaradi bližine jezikov prihaja tudi do napačnega razumevanja. Pomislimo samo na besede lice in obraz, mesto in grad, čas in vreme … Govorila je tudi o naglasih, besednem redu in skladnji. Dr. Nataša Pirih Svetina na Filozofski fakulteti v Ljubljani vodi tečaje za tuje študente, zato je svojo razlago popestrila z motivacijskimi pismi študentov, katerih materni jezik je srbščina. Ob njihovih besedilih smo dobro videli, kje in zakaj prihaja do napak. Zanimivemu predavanju so na OŠ Georgi Stojkov Rakovski prisluhnili učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz treh skupin in tudi člani Društva Slovencev Triglav.

Barbara Hanuš