Na Filološki fakulteti Univerze v Banjaluki je bila 10. 12. 2021 mednarodna znanstvena konferenca Slovenke in Slovenci v Bosni in Hercegovini v 20. in 21. stoletju: jezikovna, kulturna in ekonomska vprašanja ter medsebojno povezovanje.

Predavatelji iz Slovenije ter iz Bosne in Hercegovine so govorili o potomcih slovenskih izseljencev ter o ohranjanju slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini. Konferenca je bila del bilateralnega projekta, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Projekt, katerega cilj je, da izvemo več o izseljevanju Slovencev v Bosno in Hercegovino, se je začel s konferenco v Banjaluki, zaključil pa se bo leta 2023 s konferenco v Ljubljani.

Projekt vodita dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dr. Biljana Babić s Filološke fakultete Univerze v Banjaluki. Uvodoma so udeležence konference pozdravili dr. Dalibor Kesić z Univerze v Banjaluki, Igor Kotjelnikov z Ministrstva za izobraževanje in kulturo Republike Srbske, predstavnica Društva Slovencev Triglav Nataša Kajmaković ter vodji projekta dr. Biljana Babić in dr. Marijanca Ajša Vižintin. Z glasbo na harmoniki nas je razveselil učenec Glasbene šole Banjaluka.

Program je bil razdeljen na tri sklope. V prvem je dr. Marijanca Ajša Vižintin predstavila selitve iz Slovenije v Bosno in Hercegovino ter društveno povezovanje. Marsikdo ne ve, da so že sredi 19. stoletja Slovenci odhajali v BiH na sezonska dela. Dr. Dragomir Kozomara in dr. Dijana Crnjak sta opisala fonetične značilnosti govora slovenskega prebivalstva v okolici Banjaluke. Raziskave sta delala v Slatini, zato sta poudarila pomen Slovencev, ki so se pred stotimi leti začeli naseljevati v teh krajih. Mag. Ljiljana Potkonjak Panić in Anđela Babić sta pregledali banjaluški tisk med obema vojnama in poiskali članke o znamenitih Slovencih. Dr. Biljana Babić je iz  elektronskega kataloga Narodne in univerzitetne knjižnice Republike Srbske izpisala naslove knjig v slovenščini in prevode iz slovenščine. Poudarila je tudi dvojezične ter večjezične knjige. Društvo Slovencev Triglav Banjaluka je bilo omenjeno kot pomemben založnik del slovenskih avtorjev v slovenščini in srbščini.

Drugi del programa je bil namenjen dopolnilnemu pouku slovenščine, tretji pa slovenščini na tujih univerzah. Konferenca je potekala hibridno, nekatere predavateljice in predavatelji so govorili v živo, drugi so svoj prispevek posneli. Eva Jurman z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je predstavila pomen dopolnilnega pouka slovenščine, mag. Barbara Hanuš, ki je devet let poučevala v Bosni in Hercegovini, je pokazala gradiva in oblike spodbujanja branja učencev. Tudi dr. Boris Kern je spregovoril o zanimivih gradivih in o učbenikih za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, opisal je stanje in perspektivo poučevanja slovenščine na tujih univerzah. Dr. Janja Vollmaier Lubej, lektorica slovenščine na Univerzi v Banjaluki, je predstavila svoje delo. Lektorat deluje od študijskega leta 2018/2019 kot izbirni in fakultativni predmet, zanimanje za učenje slovenščine je veliko.

Konferenca se je zaključila s predavanjem dr. Jerneja Mlekuža. Svojemu prispevku je dal zanimiv naslov Bratstvo in …: Slivovka ter banalni nacionalizem v socialistični Jugoslaviji. Veliko je še področij, ki jih je vredno raziskati, in bilateralni projekt je priložnost za izmenjavo izkušenj ter za nove oblike povezovanja.

Barbara Hanuš