Zadnji septembrski vikend smo obiskali društvo Slovencev v Subotici, s katerim nas druži isto ime, a tudi ljubezen do glasbe. Naš zbor Davorin Jenko je po daljšem premoru 27. septembra 2024 gostoval na jubilejnem 20. festivalu slovenskih pevskih zborov v Subotici.

Na izlet se nas je odpravilo 31, od tega 25 članov pevskega zbora. Naša pot je potekala: Banjaluka, Prnjavor, Modriča, GP Svilaj, nato avtocesta Slavonica do Osijeka, nadaljevali smo proti Kneževim Vinogradom do GP Batina/Bezdan. Prvi oddih smo imeli v Somborju, kjer smo se okrepčali z okusno hrano v restavraciji Fijaker, nekaj prostega časa pa smo ukradli za kratek sprehod »po tistem lepem Somboru«.

V popoldanskih urah smo prispeli v najsevernejše mesto Republike Srbije in se namestili v Dijaškem domu srednjih šol Subotica, v Harambašićevi ulici.

Festival je potekal v Svečani dvorani Mestne hiše v Subotici, ki je mojstrovina arhitekture iz obdobja secesije. V prelepem ambientu smo imeli priložnost uživati v izvedbah slovenskih ljudskih in sodobnih pesmi, ki so jih izvajali zbori slovenskih društev iz: Beograda, Novega Sada, Zrenjanina, Banjaluke in gostiteljice Subotice ter pevske skupine »Studenac« iz Pivke. Po uspešnem nastopu našega zbora, ki se je predstavil s tremi skladbami: "Mlade oči" - Jure Robežnik, ''Pridi nazaj'' - Andrej Maroša in "Jesensko listje" - Bogoljub Dimić, pod taktirko Vanje Topić Vještica, je sledilo skupno druženje udeležencev v Hrvaškem kulturnem centru ''Bunjevaško kolo'', nedaleč od kraja festivala.

Drugi dan obiska Subotice je bil rezerviran za ogled mesta, ki ga je vodil Imre Šoti, gostitelj iz subotiškega društva. Obhod po centru mesta smo zaključili na Trgu Republike, kjer smo si privoščili daljši odmor za kavo zaradi dežja, ki je ravno takrat pričel padati v Subotici in nas spremljal ves preostanek dneva do vrnitve domov. Sprehod po tem čudovitem mestu, bogatem s hortikulturo in množico starih in monumentalnih zgradb, ki izstopajo po svoji arhitekturi, pročeljih in strehah, je pustil poseben vtis ob že omenjeni Mestni hiši, subotiški sinagogi, stavbi najstarejše Gimnazije v Srbiji, ki obstaja od leta 1747, modri fontani in fasadi vile Rejhl. Obisk v Subotici se je zaključil z ogledom znanega Palićkega jezera in Naravnega parka Palić, ki se nahaja ob tem največjem naravnem jezeru v Srbiji. Izvir tople vode ob jezeru so začeli uporabljati kot zdravilišče pred dvema stoletjema, svoj razcvet pa je to današnje izletišče doživelo na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Sprehod po promenadi Palić je občasno zmotil vztrajen dež, a smo si vseeno uspeli ogledati delček lepote tega čudovitega kraja, čeprav pravijo, da kopanje v jezeru zaradi onesnaženosti ni priporočljivo.

Po obisku Palića in kosilu v Dijaškem domu je sledila dolga vožnja nazaj v Banjaluko, kamor smo srečno prispeli v večernih urah.

Mladen Lunić

Prevod Metoda Perger