Vsako leto 8. februarja v Sloveniji praznujemo slovenski kulturni praznik - dan, ko je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren.
Zato se imenuje tudi Prešernov dan. Hkrati je to državni praznik, kar pomeni, da je dela prost dan in po državi potekajo različne prireditve, posvečene Prešernu in slovenski kulturi. V kulturne ustanove (muzeje, galerije …) je ta dan vstop prost. Osrednji dogodek je državna proslava večer pred praznikom, na kateri podelijo vsakoletne Prešernove nagrade najbolj zaslužnim posameznikom s področja kulture.
Letošnji slovenski kulturni praznik smo v Društvu Slovencev Triglav v Banjaluki obeležili v četrtek, 20. 2. 2025 v prostorih društva na prav poseben način. Prireditev smo naslovili France Prešeren v Banjaluki. Povabili smo člane odbora in člane društva, udeležence dopolnilnega pouka slovenščine, starše otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk. Prireditve pa se je udeležil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Banjaluki, gospod Miha Vilar.
S članicami društva, Marijo, Dubravko, Zdenko in Miro, smo slavnostno okrasile prostore društva, vse v znamenju največjega slovenskega pesnika. V murskosoboški knjižnici sem si izposodila veliko različnih knjig, slikanic, biografij o Prešernu, tako da smo uredile tudi kotiček z razstavljenimi knjigami.
Osrednja nit prireditve je bil France Prešeren in njegova najbolj znana pesem Zdravljica. Učenka Marija je prebrala zanimiv sestavek o tem, kako danes doživljamo pesnika in od kod njegova popularnost. Učenka Milica pa nam je predstavila okoliščine nastanka pesmi Zdravljica in njeno pot do najpomembnejše pesmi v samostojni Sloveniji – 7. kitica Zdravljice je namreč himna Republike Slovenije. Učenke dopolnilnega pouka so s pomočjo papirnatega gledališča (kamišibaja) recitirale vsaka po eno kitico Zdravljice. Znamenite verze smo tako popestrili z umetniškimi ilustracijami Damijana Stepančiča iz slikanice Zdravljica. 7. kitico – himno so vse učenke recitirale skupaj v slovenskem in srbskem jeziku.
Zatem smo skupaj, vsi prisotni na prireditvi, prebrali himno, ki je po mnenju vseh prisotnih nekaj posebnega in unikatnega. Ne poveličuje samo enega naroda, kot večina himen, ampak želi mir, svobodo ter dobre sosedske odnose vsem narodom sveta. Zato sem dodala misel, da je slovenska himna lahko tudi kot neke vrste molitveni obrazec za mir v svetu, s čimer smo se vsi strinjali. Med publiko smo našli tudi nekaj pogumnih posameznic, ki so recitirale Prešernove verze. Članica društva, gospa Nataša Kajmaković, je doživeto prebrala Prešernovo balado Povodni mož, o kateri se je kasneje vnela zanimiva debata, kdo je bil skrivnostni zapeljivec, ki je pogubil prelepo Urško. Program je s klarinetom popestril član otroške folklorne skupine Nikša Vukmanović in njegov nastop je bil zanj prav poseben, saj je prvič nastopal v javnosti.
Ob koncu uradnega dela prireditve pa je zbrane nagovoril predsednik društva, gospod Mladen Lunić. S ponosom je predstavil novo številko glasila Društva Slovencev Triglav Banjaluka – Bilten, ki dokazuje, kako zavzeti in predani so člani društva pri ohranjanju slovenstva v Banjaluki in Slatini. Zatem je sledilo prijetno in prisrčno druženje vseh zbranih ob skromni pogostitvi, ki so spontano pripovedovali o svojih srečanjih s Prešernom in vsak se je pohvalil, da zna vsaj nekaj malega iz njegovih Poezij, nekateri pa, tako kot gospa Nataša, kar veliko.
Tako, da bo kar držalo, kar je zapisal pisatelj Josip Stritar davnega leta 1866:
»Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Prešeren.«
Metoda Perger
